Slovenija

Archive for the ‘Prehrana’ Category

Kreatin monohidrat, kreatin citrat, kreatin malat, kreatin etil ester, magnezij-kreatin in tako naprej, vseeno je kakšne vrste je kreatin. Proizvajalci navajajo podatke o topnosti v vodi, prikazujejo grafe dviga različnih kreatinov v krvi po zaužitju in tako dalje. Iz teh podatkov zaključujemo, da je njihov kreatin boljši od konkurenčnega.

Preberite tudi: Kreatin v zdravstvu

A učinkovitost se lahko meri le s spremljanjem vpliva na športnikove telesne sposobnosti … Te razlike med kreatini niso dokazane, dejstvo pa je, da so športniki z najcenejšim in najstarejšim kreatin monohidratom še vedno zelo zadovoljni. Če bi res obstajale razlike med njimi, bi bil monohidrat že zdavnaj zgodovina.

Športna prehrana je prilagojena naporom športnikov na pripravah in dogovorjena z zato kompetentnimi osebami iz posamezne športne ekipe. V praksi se je za najprimernejši način pokazala bifejska postrežba, tako zajtrk kot kosilo in večerja. V preteklosti imamo obilo izkušenj s pripravo športne prehrane za športnike, kakor tudi za športne ekipe iz arabskih držav. Po potrebi pripravimo tudi hrano po standardih HALAL.

Preberite tudi: Pravilna uporaba športne prehrane

Športna prehrana je odvisna od športnika in od športa s katerim se športnik ukvarja.
Glavna prehranska načela za športno prehrano so enak jedilnik v vseh letnih časih, le njegovo vsebino prilagajo zunanjim temperaturam, ponudbi sezonske hrane in okolju, v katerem živimo.

Ogljikovi hidrati, proteini in maščobe so hranila, iz katerih dobivamo energijo. Vsa neporabljena energija se v telesu shrani za nadaljnjo uporabo
Najboljši energijski vir telesa so ogljikovi hidrati, saj jih je najlažje pretvoriti v energijo. Metabolizirani ogljikovi hidrati oddajo štiri kalorije na gram, telo pa shrani manj kot 2000 kalorij iz ogljikovih hidratov. Kalorije so shranjene v ledvicah in mišicah v obliki glikogena za hitro energijo.

Preberi tudi: Napotki pri uživanju ogljikovih hidratov
Dietne maščobe vsebujejo večino okusnih sestavin hrane,zato ima čokolada boljši okus kot korenje in oddajo devet kalorij na gram, ko se metabolizirajo. Telo pretvori dietične maščobe v shranjene maščobe, ki jih lahko telo shrani za več kot 70.000 kalorij.
Ogljikovi hidrati niso samo vir energije za telo. Ogljikovi hidrati so tudi ”možganska hrana”, saj so glavni vir energije za možgane. Torej, če hujšamo z manj ali nič ogljikovimi hidrati, ni ravno preveč pametna poteza. Nekateri strokovnjaki zagovarjajo teorijo, da je treba ogljikove hidrate črtati iz jedilnika, saj se v telesu shranjujejo kot energija oziroma maščoba. To naj bi bil razlog za prekomerno telesno težo. To je deloma res, vendar prekomerno težo povzroča prevelika količina vnešenih kalorij katerekoli vrste.

Prolini so edini proteinogene aminokisline, katere alfa-amino skupina ključena v cikel. Posledično je prolin zaradi tega sekundarni amin.
Proteinogene aminokisline se nahajajo v naravi, ki poleg še več kot sto drugih aminokislin. Nekatere te aminokisline so zaznali tudi na meteoritih.

Preberite tudi: Pomembnost aminokislin

Poleg proteinske sinteze imajo aminokisline tudi druge pomembne vloge v organizmu. Glicin in glutamat imata tudi funkcijo živčnega prenašalca. Mnoge aminokisline se udeležujejo sinteze drugih nebeljakovinskih molekul, pomembnih v organizmu. Te nebeljakovinske molekule so naslednje:
* triptofan pretvori serotonin0,
* glicin je eden od reaktantov za sintezo porfirinov,
* arginin je substrat za sintezo dušikovega oksida.
Tudi številne neproteinogene aminokisline imajo pomembne fiziološke funkcije:
* gama-aminomaslene kisline imajo vlogo živčnega prenašalca,
* karnitin je pomemben pri prenosu lipidov znotraj celic.
Nekatere od dvajset standardnih aminokislin imenujeno esencialne aminokisline. Esencialne aminokisline so aminokisline, ki jih telo ne more sintetizirati samo in zato jih moramo nujno vnašati v telo s hrano.

Soja vsebuje vseh osem potrebnih aminokislin in je boljša  od vse druge rastlinske hrane, ki vsebuje beljakovine. Po lastnostih je soja zelo podobna mesu. V mesu je sedemdeset odstotkov beljakovine, medtem, ko so beljakovine v soji približno dvainšestdeset odstotkov.

Preberite tudi: Posledice pomanjkanja beljakovin

Beljakovine najdemo tudi v: oreščkih, stročnicah, jedilni kvasi in sladkovodne alge. Čeprav jedilni kvas in pivski kvas nista ravno tako pogosto uporabljeni v vsakdanjem prehranjevanju so zelo hranljivi in zelo uporabni za dodajanje k določenim jedem. Beljakovine, ki jih najdemo v kvasu ima petdeset odsotni delež. Sladko vodne alge vsebujejo zelo veliko količino beljakovin.

Vitamini, tako naravni kot tudi sintetičnih, lahko pri pretiranem uživanju vitaminov, pojavi hipervitaminoza, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah.

Preberite tudi: Vsestranskost vitaminov

V vodi pa se topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč.
Zato skorajda ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve zaradi zaužitja prevelike količine v vodi topnih vitaminov.
Vitamini A in D, zaužiti v dnevnih odmerkih, ki več kot desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, sta toksična. Medtem ko vitamina E in K pa ne. Škodljivi so naslednji vitamini, s pogojem, da so to veliki odmerki: niacin, vitamini B6 in vitamini C. Drugi vodotopni vitamini pa ne.
V telesu se v velikih količinah nakopičita le vitamini A in E. v manjših količinah se pa nakopičita vitamini D in K. Zaloga vitamina C je v telesu minimalna. Zanimivo pa je, da je zaloga vitamina B12 ogromna, saj telo šele v približno sedmih letih porabi 2- do 3- miligramsko zalogo.

Možganske celice, mišice, koža itd. so le nekateri deli telesa, ki so zgrajeni iz proteinov. Proteini naj bi bili sestavljeni kar iz polovica človekove telesne teže. Čeprav tega še niso dokončno dokazali.

Preberite tudi: Kdaj zaužiti proteine?

Proteini so gradbeni elementi, ki skrbijo za rast in obnavljanje telesa. Ptoteini niso zgolj za mišice. Proteini so pomembni tudi za notranje organe, lase in kožo. Zgrajeni so iz verige amino kislin, pri čemer je vsak posamezen protein zgrajen iz točno določenega zaporedja in števila različnih amino kislin.
Prav to je tudi vzrok, da ločimo nohte od las ali perutnino od govedine. Na splošno obstaja 22 različnih amino kislin, pri čemer jih je osem nujno potrebnih za zdravje telesa, vendar jih le to ne more samo proizvajati ali shranjevati. Proteini so najpogsteje v žitiricah, stročnice, proteini so tudi v ribah.
Ko telo dobi amino kisline, se slednje skozi postopek spremenijo v proteine. Zanimivo je tudi, da se pogosto uporablja proteini tudi za beljakovine na splošno.