Slovenija

Posts Tagged ‘Varnost’

Običajno se ljudje zanašamo na to, da so naši domovi, stanovanja, avtomobili, garaže in drugo premoženje relativno varni. Raziskava o varnosti med Slovenci in Slovenkami je pokazala, da se tudi na splošno v svoji soseščini, mestu in državi počutimo varno. O ukrepih za zagotavljanje varnosti pričnemo resno razmišljati v trenutku, ko smo neposredno soočeni s posledicami vloma, tatvine ali podobnega kriminalnega dejanja.

V podjetjih za varovanje oseb in premoženja se dnevno srečujejo s tovrstnimi dejanji. V vodilni slovenski varnostni družbi, koncernu Sintal, dnevno posredujejo na preko tisoč alarmnih sporočil s protivlomnih alarmnih sistemov, ki so povezani z njihovim varnostno-nadzornim centrom. Svetovalci iz Sintala pravijo, da za varnost svojih domov lahko največ naredijo stanovalci sami. Biti pa morajo seznanjeni z ukrepi za varovanje doma in poskrbeti, da se jih upošteva. Presenetljiva večina ukrepov ne zahteva finančnih vlaganj.

Če imate alarmni sistem, ga vklopite!

Analize podatkov kažejo, da vlomilci izkoriščajo napake stanovalcev, ki slabo skrbijo za varnost svojih domovanj. Med največjimi napakami, ki ogrožajo varnost domov, so analitiki iz Sintala izpostavili puščanje ključev na skritih mestih, nevklapljanje alarmnega sistema ter zanemarjanje zaščite garaž in podobnih objektov.

Storitev intervencije na alarm je posredovanje usposobljenih varnostnikov – interventov v primeru neželenih dogodkov, kot so vlom, rop, požar, …  Gre za fizično varovanje v kombinaciji s tehničnim varovanjem. Tehnično varovanje se nanaša na varnostne sisteme, ki javljajo dogodke (alarm, napaka, sabotaža, prekinjena povezava …) v varnostno nadzorni center. Operaterji v varnostno nadzornem centru o dogodkih obveščajo intervente, ki lahko najhitreje prispejo do kraja dogodka in ustrezno ukrepajo.  Operater v Sintalovem varnostno nadzornem centru posreduje prejeto alarmno sporočilo najbližji intervencijski skupini. Intervencijske skupine Sintala so razporejene po vsej Sloveniji in so aktivne 24 ur na dan, zato lahko ukrepajo v najkrajšem možnem času.
Read the rest of this entry »

Požarna varnost z vsemi zakoni, pravilniki in podzakonskimi akti ima glavni cilj preprečiti  nastanek požara in eksplozij. S tem požarna varnost varuje ljudi, njihovo premoženje, živali, pa tudi okolje.

Preberite tudi: Storitve za zagotavljanje požarne varnosti

Vendar pa se ciljev ne da uresničevati brez ustreznega izobraževanja, obveščanja, učinkovitega gašenja, evakuacijskih poti, po katerih umaknemo ljudi in živali na varno. Cilj, ki ga požarna varnost torej zasleduje ni gašenje požarov, temveč preprečevanje nastanka le tega. Vse se namreč zavedamo, da so žrtve in stroški najmanjši, če nekaj preprečimo, kar velja tudi za požar, prav zato pa obstaja tako zahtevna požarna varnost. V Sloveniji tudi obstaja znan pregovor: gasiti je prepozno.

Strokovni delavec je tista oseba, ki ga delodajalec v zameno za plačilo poveri za skrb za varnost pri delu. Strokovni sodelavec, ki skrbi za varnost pri delu je navadno človek, ki je zaposlen v podjetju, ki skrbi za varnost pri delu, za požarno varnost, za zdravje zaposlenih,.. in ima za to ustrezna znanja in dovoljenja. Strokovni sodelavec opravlja celo množico opravil za varnost pri delu. To so zlasti:
-    svetovanje delodajalcu pri delovnih sredstvih in okolju

Preberite tudi: Varnost pri delu in delodajalec

-    izjava o ustrezni varnosti
-    pregledi okolja in opreme
-    izdelava raznih navodil
-    spremljanje stanj o boleznih in poškodbah in navodila za izogibanje temu
-    učenje (tečaji) zaposlenih o varnosti.

Varstvo pri delu je namenjen temu da na delovnem mestu preprečimo poškodbe, seveda če se to le da. Varstvo pri delu je usposabljanje, ki poteka v okviru delovnega časa zaposlenih. Saj mora usposabljanje omogočiti delodajalec. Po zakonu je namreč delodajalec dolžan poskrbeti za varstvo pri delu. Namen takšnega usposabljanje je, da delodajalec stori vse kar je v njegovi moči, da ne bi bili njegovi zaposleni kakroli izpostavljeni nevarnostim, ki se lahko zgodijo na nekem delovnem mestu.

Preberite tudi: Kdo mora vse opraviti varstvo pri delu

Varstvo pri delu mora opraviti vsakdo, ki je na kakršenkoli način zaposlen na nekem delovnem mestu. Takšno usposabljanje se mora udeležiti vsak zaposleni, vsaj na nekaj let. Ne glede na delovno mesto ali funkcijo, ki jo ima v podjetju, kjer je zaposlen. Namen takšnega usposabljenja je, da zna vsakdo pravilno ravnati v primeru kakršnekoli nesreče ali v primeru naravne katastrofe, ki jih v današnjem času ni malo.