Vsekakor je odgovor na to vprašanje pritrdilen – pomembno je, da se o prav vsem dogovori preko pogodbe, saj lahko v nasprotnem primeru pride do izkoriščanj, kraj in drugih nepričakovanih dogodkov, ki si jih prav nihče ne želi. Pomembno je torej določiti predmet, na podlagi se bo javna dražba izvajala in pa tudi posebne pogoje, ravnanja ter licitiranje. Pa da se ustavimo pri licitiranju – kaj sploh pomeni? V bistvu je to neke vrste druga beseda za dražbo in se uporablja kot drugi izraz za tako imenovano potegovanje za blago, ki se na dražbi/licitaciji prodaja. V pogodbi boste vsekakor našli tudi varščino in ostale obveznosti ter pogoje ki bodo morali biti izpolnjeni.
Kakšno pa je razlikovanje, če primerjamo kupoprodajno pogodbo in pa termin javna dražba? Pri slednji prodajalec ni nujno odgovoren, predvsem ko pride do stvarnih napak in pa do nezmožnosti sklicevanja druge stranke na prikrajšanje, ki je čezmerno. Pri stvarnih napakah je možno, da strani slednjo celotno izključita ali pa se odločita za omejitev, to je seveda odvisno od izrecno njiju. Poleg pogodbe pa moramo razlikovati še med različnimi vrstami dražb, saj je, ko se jih udeležujemo pomembno, da slednje znamo razlikovati. Postopki dražb so sicer v osnovi enaki, a se vsaka glede določenih stvari razlikuje. Delimo jih torej na: prisilna dražba in javna dražba, kjer torej gre za potegovanje za nek predmet z izklicno ceno. Prisilna po drugi strani pa se navadno izvrši, ko je postopek bil ustvarjen na podlagi stečajnega postopka. Pred vsako dražbo se predhodno vsekakor pripravite in podučite o draženju, ki je za tisto dražbo primerno, pozanimajte se o predmetu, ki ga kupujete ter o njegovih kupcih in kot za konec – sreča naj stoji na vaši strani!
